Britanski premier Keir Starmer je v ponedeljek javno podprl dansko kolegico Mette Frederiksen v njenem nasprotovanju grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Starmer je poudaril, da prihodnost tega obsežnega avtonomnega ozemlja ne more biti predmet odločanja tujih sil, temveč je v domeni Danske in lokalnih prebivalcev. Izjava britanskega premiera je sledila stopnjevanju napetosti, ko so predstavniki prihodnje ameriške administracije ponovno obudili idejo o priključitvi otoka zaradi strateških obrambnih interesov. Podpora Združenega kraljestva Danski prihaja po tem, ko so se britanski ministri sprva izogibali neposrednim odgovorom na vprašanja o Trumpovih namerah. Starmer je z jasno držo zavzel stran zaveznice znotraj zveze Nato in poudaril, da je danska premierka upravičeno zavrnila kakršne koli ameriške zahteve po ozemlju. Britanska stran s tem sporoča, da vztraja pri spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti evropskih držav, kljub tesnim diplomatskim vezem z Washingtonom.

Politični predstavniki Grönlanda so ostro obsodili ponavljajoče se izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem nakupu oziroma priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike. Val ogorčenja je dodatno sprožila objava vplivnice Katie Miller, nekdanje sodelavke Trumpove administracije, ki je na družbenem omrežju X objavila zemljevid Grönlanda v barvah ameriške zastave s pripisom, da se bo to zgodilo kmalu. Voditelji glavnih grönlandskih političnih strank so tovrstno retoriko označili za nespoštljivo in poudarili, da otok ni naprodaj. Izpostavili so suvereno pravico prebivalcev Grönlanda, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Grönlandski premier Jens-Frederik Nielsen je ob tem pozval k mirnosti in dejal, da kljub provokacijam ni razloga za preplah, saj otok ostaja trdno v sestavi danskega kraljestva.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško invazijo na Venezuelo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura. Dan po tem dogodku je Trump ponovno obudil svojo namero o priključitvi Grenlandije k ZDA. Kot glavno utemeljitev za ta korak je navedel krepitev ameriškega obrambnega sistema in strateški položaj otoka v Arktiki, ki je bogat z naravnimi viri, vključno s kritičnimi minerali. Predsednik je poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, kar so podprli tudi tesni sodelavci iz Bele hiše z objavami na družbenih omrežjih. Hkrati je Donald Trump ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Odzval se je na protivladne proteste v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi visokih cen in hiperinflacije, kasneje pa prerasli v širše politično gibanje. Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bodo varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Po navedbah ameriškega predsednika so ZDA pripravljene na takojšen napad, če bo prišlo do novih civilnih žrtev, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti odnosi med državama.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v uradnem odzivu pozvala novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije. Odziv danske vlade sledi Trumpovim ponovnim izjavam, da Združene države Amerike strateški arktični otok potrebujejo za zagotavljanje lastnih obrambnih interesov. Frederiksenova je poudarila, da so takšne ideje neutemeljene in nesprejemljive, ter opozorila Washington, naj ne ogroža odnosov z zgodovinsko tesno zaveznico. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se dodatno zaostrile po seriji provokativnih objav na družbenih omrežjih s strani oseb, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, ki so vključevale upodobitve Grenlandije v barvah ameriške zastave. Danska vlada in grenlandski voditelji so enotni v stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da ZDA nimajo nobene pravne ali zgodovinske podlage za aneksijo tega avtonomnega ozemlja. Dogajanje predstavlja resno diplomatsko trenje znotraj zavezništva NATO, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije povezuje s širšo geopolitično varnostjo na Arktiki.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Amerika zaradi strateških obrambnih interesov v Arktiki "nujno potrebuje" ta polavtonomni danski otok. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so sile ZDA prijele predsednika Nicolása Madura, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o možnosti podobnih posegov drugod. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za krepitev ameriškega obrambnega sistema in dostop do bogatih naravnih virov, vključno z redkimi zemljami. Spor je dodatno podpihala objava svetovalke v Beli hiši Katie Miller, ki je na družbenih omrežjih delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom "Kmalu". Danska stran takšne poteze označuje za nedopustne pritiske na zgodovinsko zaveznico, medtem ko Grenlandija in Danska vztrajata, da otok ni naprodaj in da ZDA ne morejo prevzeti nadzora nad tem ozemljem.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je Trumpove izjave označil za nesprejemljive, danska premierka Mette Frederiksen pa je pozvala k prenehanju groženj. Evropski zavezniki so poudarili, da mora o prihodnosti otoka odločati njegovo prebivalstvo. Keir Starmer je izrazil podporo Danski in opozoril Trumpa glede načrtov o pripojitvi Grenlandije.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Predsednik grönlandske vlade Múte Bourup Egede je ostro kritiziral objavo Katie Miller, nekdanje tiskovne predstavnice administracije Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju X delila podobo Grönlandije, prekrito z ameriško zastavo, in zraven zapisala besedo "kmalu". Voditelj otoka je dejanje označil za nespoštljivo do grönlandskega ljudstva in njegove avtonomije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede ozemeljske celovitosti otoka, ki je pod dansko krono. Strokovnjak za vprašanja Združenih držav Amerike Mads Fuglede je opozoril, da morata Danska in Grönlandija takšne objave jemati zelo resno, saj odražajo dolgotrajne ambicije določenih političnih krogov v ZDA po priključitvi otoka. Objava Millerjeve sledi Trumpovim preteklim izjavam o nakupu otoka, kar dodatno krepi zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih odnosov in suverenosti tega strateško pomembnega območja v Arktiki. Grönlandski politiki, vključno z Jensom-Frederikom Nielsenom, so poudarili, da otok ni naprodaj in da takšne provokacije škodijo mednarodnemu ugledu vpletenih strani.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ob koncu leta 2025 objavila posodobljeno Nacionalno varnostno strategijo, ki prvič po dolgih letih vključuje Monroevo doktrino, kar nakazuje vrnitev k agresivnejši zunanji politiki v zahodni polobli. Ta poteza signalizira namero Združenih držav Amerike po ponovni vzpostavitvi prevlade v Latinski Ameriki in preprečevanju tujih vplivov, kar vključuje tudi morebitne intervencionistične ukrepe. V tem kontekstu so se pojavile nove napetosti glede ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga Trumpovega svetovalca objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave z napisom "Kmalu". Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji so takšne namige o priključitvi k ZDA že večkrat odločno zavrnile. Na diplomatskem področju je ameriški zunanji minister poudaril, da ZDA ne želijo neposredno posegati v notranje zadeve drugih držav, temveč le ščititi svoje nacionalne interese, pri čemer je Venezuelo ločil od preteklih primerov, kot sta Irak ali Libija. Kljub temu je senator Marco Rubio napovedal pripravljenost na sodelovanje z venezuelsko vlado, pod pogojem, da bo ta sprejela odločitve, ki so v skladu z ameriškimi pričakovanji. Takšna retorika v kombinaciji z novo varnostno strategijo potrjuje premik k politiki, kjer ZDA vsako vmešavanje evropskih ali drugih sil v politiko držav Severne in Južne Amerike razumejo kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Danska vlada je izrazila oster odziv na objave Katie Miller, soproge vplivnega svetovalca v administraciji Donalda Trumpa, ki so namigovale na bližajočo se ameriško priključitev Grenlandije. Millerjeva, nekdanja uradnica ZDA, je na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije z ameriško zastavo, kar je v Københavnu sprožilo val razburjenja. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, saj predsednik Trump odkrito ponavlja svoje namere po prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Danski politični vrh je dejanje označil za provokacijo, ki spodkopava suverenost Kraljevine Danske. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka ameriških geostrateških interesov, zlasti zaradi nacionalne varnosti in dostopa do Arktike. Kljub jasnim zavrnitvam s strani Danske in lokalnih grenlandskih oblasti Trumpova administracija nadaljuje s stopnjevanjem retorike, kar vključuje tudi neformalne napovedi o skorajšnjem prevzemu ozemlja.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Združene države Amerike so izvedle silovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških ciljev in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških priprav pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Madura so po zajetju prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na nadaljnje postopke. Ameriški predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da on osebno določa pogoje upravljanja z Venezuelo, medtem ko je za začasno vodenje države pooblastil uradnike iz svoje najožje ekipe. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov in strahov, zlasti v Evropi. Danes so se v javnosti pojavile provokativne objave članov Trumpovega gibanja MAGA, ki napad na Venezuelo povezujejo z morebitnim prihodnjim prevzemom Grenlandije. Katie Miller, namestnica vodje osebja za politiko, je objavila zemljevid danskega ozemlja, prekrit z ameriško zastavo, kar je sprožilo oster odziv danskega veleposlanika. Ta je zaveznice spomnil na trdne obrambne vezi, vendar negotovost glede prihodnjih potez Bele hiše v mednarodni skupnosti narašča.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Nekdanji zvezni tožilec Glenn Kirschner je kritiziral direktorja FBI Kash Patela zaradi napake v preiskavi streljanja na univerzi Brown. Medtem je uslužbenka Donalda Trumpa, Susie Wiles, v intervjujih razkrila notranje informacije o administraciji in ciljih predsednika.

Elon Musk je v podcastu Katie Miller dejal, da je trenutno okolje groženj s strani radikalnih levičarskih aktivistov zanj prenevarno, da bi se pojavljal v javnosti. Kot razlog je navedel politično usmrtitev Charlieja Kirka. Musk je dejal, da si ne more privoščiti obiskovanja krajev, kjer je prisotna širša javnost, saj bi to povzročilo takojšnje zbiranje ljudi za fotografiranje.

Elon Musk je v intervjuju s Katie Miller, konservativno vplivnico in svojo pomočnico, dejal, da so bila njegova prizadevanja pri vodenju Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE) le delno uspešna. Izrazil je obžalovanje, da se projekta ne bi lotil ponovno.

Elon Musk, ustanovitelj SpaceX in Tesla, je v podkast intervjuju ocenil svoje delo v vladni agenciji za učinkovitost (DOGE) kot "delno uspešno" in dejal, da se ne bi vrnil v vlado. Hkrati je DOGE sporočil, da je s prekinitvijo pogodb prihranil dodatnih 222 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja. Agencija je prekinila ali omejila 43 pogodb v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev.

Konservativna podcasterka Katie Miller je kritizirala voditeljico "CNN NewsNight" Abby Phillip, ker naj bi dovolila gostu, da njenega moža, namestnika šefa kabineta Bele hiše za politiko, Stephena Millerja, označi za "belega nacionalista". Millerjeva je Phillipovo vprašala, ali se želi spuščati na takšno raven.

Nekdanji namestnik vodje kabineta Bele hiše, Stephen Miller, in njegova žena Katie Miller sta prodala svojo hišo v Arlingtonu v ZDA, potem ko so protestniki s kredami pisali sporočila na pločniku pred njuno hišo. Hiša, ki meri 6.000 kvadratnih metrov, je bila nedavno naprodaj za 3,75 milijona dolarjev, kar je precej več od cene 2,875 milijona dolarjev, za katero je bila prodana leta 2023.

Katie Miller, soproga nekdanjega svetovalca Bele hiše Stephena Millerja, je lansirala podcast, kar je po mnenju analitikov poteza, ki bi lahko tlakovala pot moževi predsedniški kandidaturi. "The Katie Miller Podcast", katerega cilj je predstaviti MAGA gibanje v bolj pozitivni luči, je bil deležen kritik že od samega začetka. Kritiki poudarjajo, da podcast ne dosega učinka goreče zagovornice MAGA idej, kot je pogosto predstavljen Stephen Miller.

Pritožbeno sodišče je potrdilo 88,3 milijona dolarjev vredno odškodnino za obrekovanje, ki jo je E. Jean Carroll dobila proti Donaldu Trumpu. Republikanci v Teksasu so pet let predčasno preoblikovali zemljevide volilnih okrajev za ameriški predstavniški dom, s ciljem pridobiti do pet demokratskih sedežev na prihodnjih volitvah. Hkrati so se pojavile kritike na račun kongresnih odborov, češ da se ne pripravljajo dovolj dobro in da jim je pomembnejša prisotnost v medijih.

Žrtve spolne trgovine Jeffreyja Epsteina so na Kapitolskem griču zahtevale popolno razkritje vseh dokumentov, povezanih s primerom Epstein-Maxwell. Medtem Trump trdi, da so obtožbe o njegovi vpletenosti v primer le "demokratska potegavščina" in poskus odvračanja pozornosti od njegovega uspeha. Sočasno pa se pojavljajo različna mnenja o morebitni preureditvi marihuane, pri čemer nekdanji Trumpovi svetovalci izražajo nasprotujoča si stališča.

Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalne izredne situacije, da bi ohranil zvezni nadzor nad policijo v Washingtonu, D.C., medtem ko je kritiziral demokrate zaradi humanitarnega kolonializma v Somaliji.

Ameriški senator Dick Durbin (D-IL) je trdil, da so agenti FBI, ki so pregledovali preiskovalne datoteke v kazenski zadevi proti Jeffreyju Epsteinu, dobili navodila, naj 'označijo' vse informacije, ki vključujejo predsednika Donalda Trumpa. Hkrati je bilo objavljeno, da je bil ta teden odpuščen ključni odvetnik ministrstva za pravosodje, ki je preganjal primer Jeffreyja Epsteina, kar je sprožilo vprašanja o ozadju in razlogih za njegovo odpustitev. Poleg tega je James Carville namignil, da bi morali demokrati storiti več, da bi dosegli mlajše moške, medtem ko so bili Trump, Vance in Musk označeni kot 'avatarji temne in nevarne sile'.